Kandidata za podpredsednika državnega zbora sta Danijel Krivec in Franc Križan

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je na včerajšnji prvi seji kolegija napovedal, da bodo poslanci na današnji prvi izredni seji volili največ dva od treh podpredsednikov državnega zbora, ker še ni jasno, katera bo največja opozicijska poslanska skupina, ki ji pripada eno podpredsedniško mesto.

Poslanske skupine so kandidate za podpredsednika lahko predlagale do 9.30. Iz dokumentov, ki so bili vloženi pred začetkom seje je razvidno, da sta kandidata za podpredsednika Danijel Krivec (SDS) in Franc Križan (Demokrati). Pod kandidaturo Krivca so se podpisali poslanci SDS, pod kandidaturo Križana pa poslanci Demokratov in Resnice.

Svoboda, ki bi ji v primeru selitve v opozicijo pripadlo tretje podpredsedniško mesto, pa svojega kandidata zaenkrat ni predlagala.

Kdo sta kandidata za podpredsednika državnega zbora

Podpredsednike državnega zbora poslanci volijo na tajnem glasovanju, za izvolitev pa je potrebnih 46 glasov.

V SDS so v obrazložitvi kandidature Danijela Krivca navedli, da je bil podpredsednik državnega zbora že v preteklem mandatu in da je to delo opravljal uspešno. Krivec je bil v preteklosti trikrat župan občine Bovec, v državni zbor pa je bil prvič izvoljen leta 2004, nato pa je bil ponovno izvoljen na vseh naslednjih volitvah. V času tretje vlade Janeza Janše je bil Krivec vodja poslanske skupine SDS. Predlagatelji menijo, da bo Krivec ob bogatih poslanskih izkušnjah delo podpredsednika opravljal vestno in odgovorno.

V predlogu Križanove kandidature so predlagatelji iz Demokratov in Resnice zapisali, da ima 37 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih. Bil je član uprave Loterije Slovenije in direktor Slovenske turistične organizacije (STO), vodil je tudi več velikih poslovnih sistemov doma in v tujini. Poudarili so še, da Križan stavi na sodelovanje in povezovanje ter da bo s svojim zgledom in delom na mestu podpredsednika skušal te vrednote vnesti v slovenski družbenopolitični prostor. Križan je sicer tudi vodja poslanske skupine Demokrati.

Na prvem kolegiju predsednika državnega zbora prva obstrukcija Svobode, SD in Levice

Na dnevnem redu prve izredne seje državnega zbora sta tudi glasovanji o predlogu odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles ter o predlogu sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles.

Vodje poslanskih skupin so na kolegiju predsednika državnega zbora pripravili tudi predlog o ustanovitvi treh začasnih delovnih teles. Soglasni so bili pri predlogu za ustanovitev odbora za zadeve EU, odbora za zunanjo politiko in skupnega odbora.

Pri določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo predsedniška in podpredsedniška mesta v teh delovnih teles pa se je zapletlo, saj se v Svobodi, SD in Levici niso strinjali z razrezom. Menijo namreč, da ta ne sledi razmerju med parlamentarnimi strankami glede na volilni izid. Stevanović je ob tem poudaril, da gre za začasne odbore in da "bo še vse upoštevano, kar se volilnega rezultata tiče". Po predlogu razreza bi SDS prevzela vodenje skupnega odbora in odbora za zunanjo politiko, vodenje odbora za zadeve EU pa bi pripadlo poslanski skupini NSi, SLS in Fokus.

Zaradi nestrinjanja z razrezom delovnih teles, po katerem bi vodenje dveh od treh začasnih odborov pripadlo SDS, so v Svobodi, SD in Levici del glasovanja o tej točki obstruirali.